Slabost in driska pri psu med potovanjem: vzroki, nasveti in naravna podpora prebavil

Slabost in driska pri psu med potovanjem: vzroki, nasveti in naravna podpora prebavil

Slabost in driska pri psu med potovanjem: vzroki, nasveti in naravna podpora prebavil

Poletje je čas, ko za nekaj dni odložimo vsakodnevne obveznosti in se podamo novim dogodivščinam naproti. Nekateri se odpravimo na morje, drugi v hribe, tretji ob jezera ali reke. Za številne lastnike psov pa popoln oddih ni popoln brez štirinožnega spremljevalca, zato se na pot pogosto odpravi kar cela družina.

Čeprav je lahko potovanje s psom čudovita izkušnja, ne smemo pozabiti, da je za psa lahko povezana tudi s stresom in telesnimi obremenitvami. Nova okolja, sprememba rutine, vožnja z avtomobilom ter drugačen ritem dneva lahko vplivajo na njegovo počutje. Pri nekaterih psih se pojavita slabost ali bruhanje, pri drugih mehkejše blato ali celo driska.

V tem članku se ne bomo podrobneje posvečali pripravam na potovanje, kot so ustrezna zaščita psa med vožnjo, potovalna dokumentacija, prečkanje državnih meja ali organizacija varstva, če se vendarle odločite, da vaš pes ostane doma. Osredotočili se bomo na težave, s katerimi se lastniki pogosto srečajo že med samo vožnjo ali kmalu po prihodu na cilj: slabost, driska pri psu in prebavne motnje.

Kaj lahko storite, če vašega psa med vožnjo muči slabost? Kako zmanjšati tveganje za drisko med dopustom? In kako lahko s preprostimi ukrepi ter pravilno podporo prebavil poskrbite za prijetnejše potovanje s psom? V nadaljevanju boste našli najpogostejše vzroke težav in praktične nasvete, kako jih omiliti ali celo preprečiti.

1.      Najpogostejši vzroki za slabost med potovanjem s psom in učinkovite rešitve

Slab zrak v kabini vozila

Eden izmed manj očitnih vzrokov za slabost med vožnjo je lahko slab zrak v vozilu. V zaprtem avtomobilu se hitro nabere toplota, zrak postane postan, številni vonji pa so za pasji nos bistveno intenzivnejši, kot za človeka. To lahko pri občutljivejših psih povzroči nelagodje in poveča verjetnost za slabost.

Med vožnjo zato poskrbite za redno zračenje vozila. Če je mogoče, predvsem pri nižjih hitrostih (do približno 20 km/h), močneje odprite okna in omogočite kroženje svežega zraka. Dolgotrajna vožnja z odprtimi okni pri višjih hitrostih ni priporočljiva. Večina sodobnih vozil je opremljena s klimatsko napravo, zato lahko odprta okna po eni strani zmanjšajo njeno učinkovitost, po drugi pa povzročijo nepotrebna zračna vrtinčenja v kabini.

Pozorni bodite tudi, da pri višjih hitrostih nenadoma ne odprete le enega okna. Takrat lahko pride do tako imenovane Helmholtzove resonance – fizikalnega pojava, ki ga zaznamo kot močan pulzirajoč oziroma udarni hrup. Ta je lahko zelo neprijeten za pasja ušesa, ki so bistveno občutljivejša od naših, škoduje pa lahko tudi našemu sluhu.

Najboljša rešitev je zato postopno zračenje pri nižjih hitrostih, po možnosti z več delno odprtimi okni hkrati. Še boljša izbira pa so redni postanki, med katerimi lahko varno odprete vrata vozila in prtljažnik ter sebi in psu omogočite nekaj minut svežega zraka.

Hitro gibanje okolice

Podobno kot pri ljudeh lahko tudi pri psih slabost povzroči neskladje med tem, kar zaznavajo oči, in tem, kar zaznava ravnotežni organ v notranjem ušesu. Med vožnjo se okolica hitro premika mimo vozila, še posebej izrazito skozi stranska okna. Pri nekaterih psih lahko to povzroči občutek nelagodja, nemir ali celo slabost.

Če je vaš pes občutljiv na vožnjo, mu poskusite omejiti pogled na hitro premikajočo se okolico. Pri tem lahko pomagajo senčniki, zavese ali druge oblike vizualne zaščite na stranskih oknih. Še bolje je, če je pes med vožnjo nameščen tako, da gleda v smer vožnje, saj je občutek gibanja v tem primeru običajno manj intenziven.

Pri nekaterih psih se kot zelo učinkovita rešitev izkaže tudi transportni boks. Zaprt boks omeji vizualne dražljaje iz okolice, psu pa hkrati nudi občutek varnosti in miru. Seveda mora biti dovolj velik, dobro prezračen in prilagojen velikosti psa.

Manj kot je med vožnjo motečih dražljajev, lažje se bo pes sprostil in užival na poti do končnega cilja.

Previsoka temperatura

Psi se hladijo bistveno manj učinkovito kot ljudje, saj se ne potijo po celotni površini telesa. Glavni mehanizem ohlajanja je sopihanje, zato lahko previsoka temperatura v vozilu, hitro povzroči nelagodje, slabost ali celo resnejše zdravstvene težave.

Med vožnjo skušajte temperaturo v kabini ohranjati med približno 20 in 24 °C. Posebej pozorni bodite pri mladičih, starejših psih, psih s prekomerno telesno težo ter pasmah s kratkim gobcem, kot so mopsi, francoski buldogi in bokserji, saj vročino prenašajo še slabše.

Pri uporabi klimatske naprave ne pretiravajte. Čeprav je prijetno hitro ohladiti razgreto vozilo, prevelika temperaturna razlika med zunanjim in notranjim zrakom ni priporočljiva. Praviloma naj ne presega približno 7 °C. Če je zunaj 32 °C, bo zato temperatura v vozilu med 25 in 27 °C za večino psov še ustrezna.

Pomembno je tudi, da hladen zrak iz klimatske naprave ne piha neposredno v psa. Dolgotrajna izpostavljenost močnemu toku hladnega zraka lahko povzroča nelagodje in draženje sluznic. Veliko bolje je, da se temperatura v vozilu znižuje postopoma, pes pa ima možnost ležati na mestu, kjer prepih ni neposreden.

Če opazite pretirano sopihanje, nemir, močno slinjenje ali iskanje hladnejšega mesta v vozilu, naredite postanek in psu omogočite počitek ter dostop do sveže vode. To so lahko prvi znaki, da mu je prevroče.

Sunkovita vožnja

Volan naj, vsaj v idealnem svetu, prevzame najbolj umirjen voznik. Malo za šalo, malo zares – a slog vožnje ima pri slabosti psa pogosto večjo vlogo, kot si mislimo. Ne vpliva le na psa, temveč tudi na druge potnike, od mačk in mlajših otrok do tistih bolj občutljivih odraslih sopotnikov.

Sunkoviti gibi v vožnji – kot so močno zaviranje, hitro speljevanje, nenadno pospeševanje ali ostro zavijanje – lahko močno obremenijo pasji ravnotežni sistem. Pri občutljivih psih to hitro sproži slabost, nemir ali celo bruhanje. Podobno velja tudi za tako imenovano “cukanje” med vožnjo, ko se gibanje vozila stalno spreminja med pospeševanjem in zaviranjem.

Posebej problematična je tudi vožnja pri višjih hitrostih, kjer se vsaka nenadna sprememba smeri ali hitrosti še bolj intenzivno prenese na telo psa. Njegovo notranje uho, ki skrbi za ravnotežje, se mora stalno prilagajati, kar lahko povzroči občutek nestabilnosti.

Čeprav se zdi samoumevno, je gladka in predvidljiva vožnja eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje slabosti. To pomeni postopno pospeševanje, pravočasno zaviranje in mirno krmiljenje volana brez nepotrebnih sunkov. Takšen slog vožnje ni prijeten le za psa, ampak bistveno prispeva tudi k varnosti vseh potnikov.

Pri Animedico pogosto poudarjamo, da lahko ravno način vožnje naredi največjo razliko med tem, ali bo potovanje za psa prijetna izkušnja ali pa stresen dogodek, ki se konča z želodčnimi težavami. In čeprav bi radi rekli, da je to vedno v rokah voznika, v praksi vemo, da je to včasih tudi mali družinski “projekt”, kjer vsi sopotniki igrajo svojo vlogo – od najmlajših do tistih, ki prisegajo na malo bolj dinamično vožnjo.

Obilen obrok pred vožnjo

Eden pogostih vzrokov za slabost in prebavne težave med potovanjem je nepravilen čas ali količina zadnjega obroka. Poln želodec, v kombinaciji z gibanjem vozila, lahko pri psih poveča tveganje za slabost, zato je pomembno, da obrok ni preblizu odhoda.

Splošno priporočilo je, da pes zadnji večji obrok zaužije približno 3 do 4 ure pred vožnjo. Tako ima njegovo telo dovolj časa, da se hrana vsaj delno prebavi, kar zmanjša obremenitev med potjo. Pri zelo občutljivih psih lahko ta razmik prilagodimo individualno, vendar brez pretiravanja v smeri stradanja.

Pomembno je tudi, da pred potovanjem ne spreminjamo vrste hrane. Nenadna menjava prehrane lahko sama po sebi povzroči prebavne motnje, kot so mehko blato ali driska, kar pogosto napačno pripišemo sami vožnji.

Pri zadnjem obroku pa priporočamo, da psu ponudimo še AnimeDigest ali AniProbio za pse, še posebej pri psih, ki so nagnjeni k občutljivejšemu želodcu ali stresnim reakcijam. Več o dodajanju probiotikov za pse v času potovanja, si preberite tudi v spodnjih poglavjih. Več o delovanju probiotikov za pse in nekaj priporočil, tudi, ko s psom nismo na poti, pa lahko preberete v blogu Probiotiki za pse: ali pomagajo pri driski, prebavi in po antibiotikih?

Cilj pred potovanjem torej ni  zgolj “lahka dieta”, temveč stabilno, znano hranjenje v pravem časovnem razmiku.

Nezadostna hidracija

Potovanje s psom pogosto pomeni daljše obdobje brez dostopa do sveže vode — in ravno to je eden od dejavnikov, ki jih lastniki najpogosteje spregledajo. Med vožnjo psi pijejo manj kot sicer, bodisi ker nimajo dostopa do vode, bodisi ker so vznemirjeni. Blaga dehidracija v kombinaciji z vročino in napeto vožnjo pogosto poslabša slabost ali lahko povzroči prebavne motnje po prihodu na cilj. Psi uravnavajo telesno temperaturo predvsem s sopenjem in pri tem izgubljajo vlago hitreje kot ljudje. Po splošnih veterinarskih priporočilih pes potrebuje približno 50–60 ml vode, na kilogram telesne teže na dan — v vročini pa še več. Rešitev je preprosta: pri vsakem postanku ponudite psu svežo vodo, po možnosti takšno, kot jo pije doma, saj so nekateri psi občutljivi na spremembo mineralne sestave. Velja pa tudi: Manjše količine, ponujene pogosteje, so boljša izbira, kot velika količina naenkrat, ki hitro napolni želodec in ga tako obteži.

2.      Kaj storiti, ko se pojavita slabost ali driska pri psu?

Znaki slabosti med vožnjo so pogosto jasno vidni: pes nenadoma preneha biti radoveden, začne močno sopeti, ima svetle dlesni, se oblizuje ali žveči brez razloga. V tem primeru čim prej varno ustavite vozilo, odprite vrata in psu omogočite svež zrak. Ne silite ga k pitju vode in ne ponujajte hrane. Dovolj je že, da mirno stoji ali leži zunaj vozila — večina psov se bo v nekaj minutah vidno umirila.

Če pes med vožnjo ali kmalu po postanku bruha, ostanite mirni. Bruhanje je pri potovalni slabosti pogosto enkratno in ne pomeni, da je pes bolan. Odstranite morebitne ostanke, psu ponudite manjšo količino sveže vode in počakajte vsaj 30–60 minut, preden nadaljujete pot. Če se bruhanje večkrat ponovi, ga ni mogoče ustaviti ali ga spremljata driska, kri ali otopelost se posvetujte z veterinarjem.

Prav tako ohranite mirno kri, če se pri psu med potovanjem ali po prihodu na cilj pojavi driska. Tudi ta je pogosta prehodne narave in ima jasen razlog: vožnja za psa pomeni stres, stres pa neposredno vpliva na njegova prebavila. Nič drugače, kot pri nas. Če pa bi driska trajala dlje časa, je v njej vidna kri ali kaže pes znake dehidracije, se posvetujte z veterinarjev.

Dobra novica je, da lahko z izogibanjem zgoraj naštetim vzrokom ter z nekaj dodatnimi, preprostimi naravnimi rešitvami, psu potovanje precej olajšamo. Pa si poglejmo, katere so te rešitve. 

3.      Dodatna podpora prebavilom med potovanjem

AnimeDigest – podpora prebavilom na poti

Zdrava prebava lažje prenese potovanje. Pes, katerega črevesna mikrobiota je že v izhodišču porušena, bo na stres vožnje, spremembo vode in hrane ter nov ritem reagiral bistveno slabše, kot pes z urejenim prebavnim sistemom. Zato se je na potovanje smiselno pripraviti že mnogo pred trenutkom, ko vržemo kovček v prtljažnik in pomahamo vsakodnevnim obveznostim v slovo.

AnimeDigest je probiotični dodatek za pse v obliki žvečljivih tablet, razvit za podporo prebavi. Vsaka tableta vsebuje milijardo živih probiotičnih bakterij vrste Bacillus velezensis, ki pomagajo ohranjati zdravo ravnovesje črevesne mikrobiote, podpirajo prebavo in krepijo naravno odpornost. Formulaciji je dodana tudi korenina cikorije kot vir prebiotičnih vlaknin — o njeni vlogi med potovanjem več v nadaljevanju.

Zato priporočamo, da AnimeDigest psu dodajate v priporočenih dnevnih količinah glede na telesno težo (navodila so dostopna na embalaži in na strani izdelka) vsaj mesec dni pred potovanjem, da se mikrobio ustrezno vzpostavi. Med potovanjem pa mu privoščite dodatno tableto pri zadnjem obroku, ne glede na telesno težo.

AnimeDigest je trenutno še na voljo v Animedico trgovini. Ker ga postopoma nadomešča AniProbio za pse — izdelek z enakim probiotičnim sevom in prebiotikom iz korenine cikorije — bo prehod za vašega psa brezskrben. Več o spremembi v ponudbi si lahko preberete tukaj.

Ingver. Res prava rešitev?

Ingver je eno najpogosteje omenjenih naravnih sredstev za lajšanje slabosti — in z razlogom. Aktivne učinkovine, gingeroli in šogaoli, delujejo protivnetno in blagodejno vplivajo na prebavni sistem. Pri sicer zdravih psih brez redne medikamentne terapije ga v zmernih količinah veterinarji na splošno ocenjujejo kot varnega.

Vendar pa velja pri njegovi uporabi biti previden. Ingver namreč blago zavira strjevanje krvi — natančneje, zmanjša sposobnost trombocitov, da se med seboj povežejo in tvorijo krvni strdek. To je dobro dokumentirano tako v laboratorijskih kot kliničnih študijah pri ljudeh, podobni mehanizmi pa so relevantni tudi pri psih.¹

Pri psih, ki jemljejo katerakoli zdravila — še posebej zdravila za redčenje krvi, protibolečinske ali protivnetne pripravke (NSAID) ali zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja — ingverja ne priporočamo brez predhodnega posveta z veterinarjem. Enako velja za breje psice ter pse s prebavnimi motnjami, boleznimi jeter ali ledvic.

Če je vaš pes sicer zdrav in brez terapije, ga lahko pred potovanjem podprete z majhno količino svežega ali posušenega ingverja — a tudi v tem primeru je previdnost na mestu in posvet z veterinarjem vedno dobrodošel.


¹ Vaiyapuri S. et al., Ginger and its active compounds inhibit platelet aggregation — povzeto iz: StatPearls, NCBI Bookshelf (Ginger Root, 2024): https://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/books/NBK565886/

Kamilični čaj za umirjanje prebavil

Nekatere najpreprostejše rešitve so hkrati tudi med najbolj učinkovitimi. Kamilica je ena od njih. Njen blagodejni vpliv na prebavila je dobro poznan — deluje protivnetno, pomaga sprostiti gladko mišičje črevesja in umirja draženje sluznice. Za psa, ki ga med potovanjem muči nelagodje v trebuhu ali blaga driska, je kamilica preprosta in varna podpora.

Posušena kamilica je lahka, kompaktna in brez težav najde mesto v potovalni torbi. Pri zadnjem obroku pred odhodom — ki naj bo, kot smo že omenili, vsaj nekaj ur pred vožnjo — pripravite poparek: žličko posušene kamilice prelijte z 2 dl vrele vode, pustite stati 10 minut in ohladite na sobno temperaturo. Ohlajeni čaj dodajte k obroku glede na telesno težo psa:

do 5 kg: pol skodelice

5–10 kg: ena skodelica

10–20 kg: ena in pol skodelice

nad 20 kg: dve skodelici

Med samo potjo, kadar dostop do tople vode ni mogoč ali pa čakanje na ohlajanje ni praktično, pa je povsem sprejemljiva tudi preprostejša različica: prgišče posušene kamilice preprosto primešajte hrani ali priboljšku.

Če vas zanima, kako kamilico kombinirati z drugimi zelišči za širšo podporo živčnemu sistemu psa, naj vas spomnimo, da smo o tem že pisali tukaj , kjer najdete tudi recept za čajno mešanico v času stresa. 

4. Za konec: pripravljena prebavila za brez skrbnejše potovanje s psom

Potovanje s psom je lahko čudovita izkušnja — tako za vas kot za njega. Z nekaj preprostimi ukrepi in pravočasno pripravo prebavil lahko občutno zmanjšate tveganje za slabost, drisko ali nelagodje med vožnjo in po prihodu na cilj. Upamo, da vam kakšen od nasvetov pride prav.

Hkrati pa velja kdaj pa kdaj tudi premisliti: ali je pes na tej konkretni poti res nujno z nami? Enodnevni izlet z dolgimi odseki vožnje in malo priložnostmi za gibanje, je lahko zanj bolj naporen kot prijeten. Kdaj pa kdaj ga tako lahko, brez slabe vesti, pustimo doma in seveda zanj priskrbimo primerno varstvo.

Kadar pa se na pot odpravite skupaj, je vredno izbrati destinacijo, ki bo ustrezala tudi psu. Navsezadnje smo prav mi tisti, ki smo jih povabili v svoje domove — in ker so zvesti in potrpežljivi sopotniki, jim hvaležnost lahko pokažemo tudi tako, da kakšno pot prilagodimo njim.

Srečno pot — vam in vašemu štirinožnemu sopotniku.

 

Nazaj na spletni dnevnik

Napišite komentar

veterinarka pregleduje haskija

Prehranska dopolnila za pse in mačke

Za dobro počutje in ohranjanje vitalnosti vaše živali

Animedico