Praskanje pri psu in mački

Da bi rešili težavo, je potrebno pravilno nasloviti vzrok

Redko mine mesec, ko v Animedicu ne bi prejeli klica, kot je: »Moj pes se praska. Veterinar ne odkrije vzroka. Poskusili smo že vse – probiotike za pse, spreje, menjavo hrane …« S podobnimi težavami se pogosto oglasijo tudi lastniki mačk, ki opažajo, da se njihova mačka praska vedno pogosteje ali si celo izliže dlako na določenih delih telesa.

Veliko lastnikov pove tudi, da si njihov pes vztrajno liže tačke, da se praska po ušesih ali da ima razdraženo kožo. Pri mačkah so pogosti znaki praskanje po vratu ali glavi, redčenje dlake ali majhne ranice na koži. Takšne težave niso redke – nasprotno, zdi se, da se pojavljajo vedno pogosteje.

Ko se pes praska ali ko se mačka praska, si lastniki pogosto želijo enostavne rešitve. Sprašujejo, ali pomagajo probiotiki, ali bi bilo treba zamenjati hrano ali odstraniti določeno sestavino iz prehrane. Žal pa pri srbečici skoraj nikoli ne obstaja ena sama čarobna rešitev. Razlog je preprost: vzrokov za težave je veliko, od parazitov in alergij do okužb do podrtega mikrobioma ali prehranskih pomanjkanj.

Prav zato je najpomembnejši prvi korak vedno enak – ugotoviti, zakaj se težava sploh pojavlja. Šele ko razumemo pravi vzrok, lahko izberemo rešitev, ki bo živali dejansko pomagala.

1. Najpogostejši vzrok srbečice: paraziti

Ko lastnik pove, da se pes praska ali da se mačka praska, veterinarji skoraj vedno najprej pomislijo na parazite. To je povsem razumljivo, saj so paraziti najpogostejši razlog za srbečico pri psih in mačkah.

Najbolj znane so seveda bolhe. Čeprav so majhne in jih lastniki včasih sploh ne opazijo, lahko povzročijo zelo močno srbečico. Pri nekaterih živalih se razvije celo alergijska reakcija na bolšji ugriz. V takšnih primerih je lahko že en sam ugriz dovolj, da se pojavi intenzivno praskanje, zlasti na hrbtu in pri korenu repa.

Srbečico lahko povzročajo tudi druge vrste parazitov. Med njimi so različne pršice, ki povzročajo garje, ušesne pršice, ki so pogoste predvsem pri mačkah, ter pršice vrste Demodex, ki živijo v lasnih mešičkih. Tudi klopi lahko povzročajo draženje kože, poleg tega pa prenašajo različne bolezni.

Ker so paraziti tako pogost vzrok težav, jih veterinarji običajno preverijo najprej. Danes obstajajo učinkovita sredstva za zaščito pred njimi, zato se ta vzrok pogosto razjasni že na začetku.

Ob obisku veterinarja pa je vsekakor pomembno preveriti tudi, ali srbečica ni posledica različnih kožnih okužb. Med najpogostejšimi so bakterijske okužbe kože ter glivične okužbe, na primer okužba z glivico Malassezia. Pogoste so tudi okužbe z dermatofiti, ki jih lastniki pogosto poznajo pod imenom ringworm.

Takšne okužbe lahko povzročijo rdečico kože, izpadanje dlake ali neprijeten vonj kože. Ker je zdravljenje lahko zahtevno, je priporočljivo, da poteka pod veterinarskim nadzorom. Skrben veterinar bo poleg preverjanja parazitov in glede na znake, ki jih kaže žival, po potrebi opravil tudi dodatne preiskave. Tako lahko izključi kožne bolezni ali celo nekatere hormonske oziroma presnovne bolezni, na primer bolezni ščitnice ali Cushingov sindrom, ki lahko prav tako povzročijo spremembe na koži in dlaki.

 

2. Drugi najpogostejši vzrok: alergije

Če paraziti ali bolezni, ki zahtevajo zdravljene pri veterinarju, niso razlog za težave, veterinarji pogosto posumijo na alergijo. Alergijske bolezni so pri psih in mačkah v zadnjih letih vse pogostejše, podobno kot pri ljudeh.

Ena najpogostejših je alergija na okolje, ki jo strokovno imenujemo atopija. Pri tej vrsti alergije se imunski sistem živali odziva na snovi iz okolja, kot so cvetni prah, pršice v hišnem prahu ali plesni. Pri takšni alergiji lastniki pogosto opazijo, da si pes liže tačke, se praska po obrazu ali pogosto drgne gobček ob tla ali pohištvo.

Druga možnost je alergija na hrano. V tem primeru imunski sistem reagira na določene beljakovine v prehrani. Najpogostejši alergeni pri psih in mačkah so govedina, piščanec, mlečni izdelki, jajca, pšenica ali soja. Pomembno je vedeti, da se alergija lahko razvije tudi na hrano, ki jo žival uživa že dolgo časa, zato lastniki pogosto težko povežejo težavo s prehrano.

(Slika 2: Pasja hrana, ki vsebuje alergene)

Tretja možnost je kontaktna alergija. Ta nastane, ko koža pride v stik z določeno snovjo. Na primer kemikalijo v šamponu. Srbečica se običajno pojavi na mestih, ki so z alergenom v neposrednem stiku, na primer na tačkah, trebuhu ali vratu.

Zanimivo je, da se kontakti alergeni lahko pojavijo marsikje, kjer lastniki le s težavo pomislijo na takšen vzrok težave. Poleg tega so lahko alergeni precej bolj vsakdanji, kot si lastniki predstavljajo. Pes ali mačka lahko z njimi prihaja v stik vsak dan, zato se težave razvijajo počasi in jih je včasih težko povezati z določenim predmetom ali materialom.

Takšni alergeni se lahko skrivajo v igračah slabše kakovosti, zlasti če so izdelane iz plastike z različnimi primesmi. Podobno velja za oblačila za pse iz sintetičnih materialov ali kovinske dele na ovratnicah in povodcih (na primer nikelj).

Poleg tega lahko draženje kože povzročajo tudi predmeti iz vsakdanjega okolja. Kje vse iskati? Pomislite na gumijasti predpražnik, igračko, ki jo pes žveči, plastična miška, ki jo lovi mačka ali drugi materiali, s katerimi je žival pogosto v stiku.

Alergeni pa se lahko skrivajo tudi drugje. V zimskem času lahko težave povzročajo sol in sredstva za posipavanje cest. Na travnikih so lahko prisotni pesticidi ali gnojila, v stanovanju pa lahko kožo dražijo čistila za tla. Tudi kovinski obeski na ovratnici ali celo parfumi in kozmetika, ki jih uporabljamo ljudje, lahko pri občutljivih živalih sprožijo reakcijo.

 

(Slika 3: Igračke za pse ali mačke lahko vsebujejo alergene. Vir slike in naslovne slike: Freepik)

Posebna pozornost pri kozmetiki za pse in mačke. Veliko lastnikov ne pomisli, da lahko težave povzroča tudi kozmetika za živali. Šamponi, balzami ali različni spreji pogosto vsebujejo dišave, konzervanse ali druge sestavine, ki lahko dražijo občutljivo kožo.

Če ima žival občutljivo kožo, je pogosto bolje uporabljati izdelke z enostavno sestavo in brez agresivnih kemikalij. Pri negi kože hišnih živali pogosto velja pravilo: manj je več.

Če boste iz doma odstranili kozmetiko, ki je lahko vzrok težav, ne pozabite, da enako velja za izdelke, ki jih uporabljajo pasji frizerji ali skrbniki v varstvu za pse. Dovolj je, da pes ali mačka s snovjo, ki povzroča težave prihaja v stik le nekajkrat na mesec in tako ne more ustrezno okrevati.

 

(Slika 4: Obisk pasjega frizerja. Vir slike: Freepik)

3. Kako torej postopati, če se pes ali mačka praska. Korak po koraku, do ustrezne rešitev.

Če opazite, da se vaš pes praska, da si pes liže tačke ali da se mačka praska pogosteje kot običajno, je smiselno težavo reševati postopoma.

Prvi korak je vedno obisk veterinarja, ki lahko izključi parazite, okužbe in druge bolezni, o katerih bomo le kratko spregovorili v naslednjem poglavju.

Če se izkaže, da teh vzrokov ni, je drugi korak, ki ga svetujemo razmislek o morebitnih alergijah in odstranjevanje potencialnih alergenov iz prehrane ter okolja. Smiselno je razmisliti tudi o tem, da se iz prehrane ne odstranjuje le strogo alergenov, temveč tudi snovi, ki dokazano slabo vplivajo na organizem živali, pa niso nujno prepoznani kot alergeni. Prehrana naj torej ne vsebuje GSO, sladkorjev, umetnih aditivov ali pepela.

Včasih se zgodi, da so lastniki že izključili večino pogostih vzrokov. Veterinar ne odkrije parazitov ali bolezni, prehrana je prilagojena, kontaktni alergeni pa so odstranjeni. Kljub temu se pes praska ali se mačka praska še naprej.

Poglejmo si tretji korak, na katerega lastniki redko preidejo, a strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo, da je potrebno pri reševanju težav s kožo razmišljati tudi o stanju mikrobioma ter o prehranski podpori kože.

4. Tretji vzrok: porušen mikrobiom in neustrezna prehranska podpora kože

Mikrobiom predstavlja skupnost koristnih mikroorganizmov, ki živijo na koži in v prebavilih živali. Ti mikroorganizmi imajo pomembno vlogo pri zaščiti kože, saj pomagajo vzdrževati naravno ravnovesje ter preprečujejo prekomerno razmnoževanje škodljivih bakterij in glivic.

Če je to ravnovesje porušeno – na primer zaradi stresa, bolezni, neustrezne prehrane ali pogoste uporabe agresivnih kozmetičnih izdelkov – lahko koža postane bolj občutljiva in dovzetna za draženje ter srbečico.

Poleg zdravega mikrobioma pa koža za svoje pravilno delovanje potrebuje tudi ustrezno prehransko podporo. Pomembna so predvsem določena hranila, ki morajo biti prisotna v ustreznih razmerjih. Med njimi so vitamini skupine B, vitamin C, vitamin E ter esencialne maščobne kisline.

Če teh hranil primanjkuje, lahko koža postane bolj suha, občutljiva in bolj nagnjena k srbečici.

5. Podpora koži z ustreznimi hranili

Ko govorimo o prehranski podpori kože, je pomembno razumeti, da koža in dlaka nista le estetski element, temveč pomemben del obrambnega sistema živali. Ko je koža dobro prehranjena in uravnotežena, je tudi bolj odporna na zunanje vplive, draženje in vnetja.

V takšnih primerih lahko pomembno vlogo odigra ustrezna prehranska podpora. Ena izmed možnosti je tudi prehransko dopolnilo AniDerma, ki je zasnovano posebej za podporo zdravju kože in dlake pri psih in mačkah.

AniDerma vsebuje skrbno izbrane sestavine, ki delujejo komplementarno. Neaktivni pivski kvas je naravni vir vitaminov skupine B, vključno z biotinom, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave kože in strukture dlake. Dodana vitamina C in E delujeta kot antioksidanta ter pomagata ščititi celice pred oksidativnim stresom, hkrati pa podpirata naravne procese obnove kože. Posebno vlogo ima tudi lososovo olje, ki je bogat vir omega-3 in omega-6 maščobnih kislin. Te maščobne kisline so pomemben gradnik kožnih celic in pomagajo ohranjati elastičnost ter vlažnost kože, kar lahko zmanjša občutek suhe in razdražene kože.

Kombinacija teh hranil lahko pomaga izboljšati splošno stanje kože, zmanjšati izpadanje dlake ter prispevati k bolj sijoči in zdravi dlaki. Prav zato lastniki pogosto posežejo po takšni podpori pri živalih, ki se pogosto praskajo, imajo suho kožo ali si pogosto ližejo tačke.

(Slika 4: AniDerma)

6. Podpora mikrobiomu s probiotiki

Kot smo omenili, pa težave s kožo niso vedno povezane le s prehrano kože same. V zadnjih letih raziskave vse bolj poudarjajo tudi pomen črevesnega mikrobioma.

Mikrobiom v prebavilih vpliva na številne procese v telesu, med drugim tudi na imunski sistem. Ker je koža tesno povezana z imunskim odzivom organizma, lahko neravnovesje v črevesni mikrobioti vpliva tudi na stanje kože. Če je črevesni mikrobiom porušen, se lahko poveča občutljivost organizma na različne dražljaje, kar se lahko med drugim odrazi tudi kot srbečica ali občutljiva koža.

Pri vzpostavljanju ravnovesja mikrobioma lahko pomagajo probiotiki in prebiotiki, ki podpirajo rast koristnih bakterij v prebavilih. Ena od možnosti za takšno podporo je prehransko dopolnilo AniProbio, ki vsebuje skrbno izbrane probiotične kulture ter hranila, ki pomagajo ustvariti ugodno okolje za razvoj koristnih mikroorganizmov.

Z izboljšanjem ravnovesja v prebavilih lahko takšna podpora posredno prispeva tudi k boljšemu delovanju imunskega sistema ter stabilnejšemu stanju kože. Zato se probiotiki vse pogosteje uporabljajo kot del celostnega pristopa pri živalih, ki imajo občutljivo prebavo, ponavljajoče se težave s kožo ali so izpostavljene večjim spremembam v prehrani ali okolju.

Več o pomenu probiotikov v prehrani psov si lahko preberete v članku Probiotiki za pse, več o njihovi uporabi pri mačkah pa v članku Probiotiki za mačke.

7. Potrpežljivost je ključ do uspeha

Pri naravnih pristopih je zelo pomembna potrpežljivost. Koža potrebuje čas, da se obnovi, prav tako se mikrobiom ne vzpostavi čez noč. Prve izboljšave so pogosto opazne po dveh do treh tednih, včasih pa je potrebno nekoliko več časa.

Ko pa odkrijemo pravi vzrok težave in vztrajamo pri pravilnem pristopu, se stanje običajno postopoma izboljšuje. In za vsakega lastnika je največje olajšanje trenutek, ko vidi, da se njegov pes končno ne praska več ali da se mačka ponovno počuti udobno v svoji koži.

Najpomembnejše sporočilo pa ostaja: rešitev skoraj vedno obstaja – ključ do nje pa je razumevanje pravega vzroka težave.